Pred megataborom sva šla s Sandlnom plezat Sekločevo v Debelo peč. Pri vseh milijon rekvizitih, ki sva jih tisti dan pozabila v avtu, doma ali v Slovenskih konjicah je razumljivo da fotk nimava .
Potem smo se z več sreče kot razumevanja Rosinih navodil nekako našli v istem sektorju velekampa v Ailefroide. Kaj se je dogajalo v sledečem tednu bom zamolčal, da boste še bolj zavzeto čakali na Štularjevo mojstrovino .
Envers nam je padel v vodo (oziroma sneg), zato smo šli na tolažilni trip v domače hribe. Preklop iz granita v apnenec smo več kot uspešno izvedli v Zajedi NŠGja.
Kastrin je imel navado reč, da je obvezen element vsake alpinistične reportaže vsaj ena fotka riti tko da evoje...
Dan pozneje nama je z Jakatom dogajalo v Stebru revežev
Vreme je še kar sodelovalo, zato smo se spravili še v Steno.
Bavarska s Zimmer-Jahnom.
Po treh dneh plezarije med vročinskim valom...
Po izdatnem restiču sva napadla Beli trikotnik v Prisojniku. Trikotnik je bil res bel, predvsem zaradi megle , zato sva že na dostopu obrnila...
... in s5 pristala v NŠGju, kjer sva ob čudovitih razgledih zrla v belino nesojenega trikotnika.
V sredo sva šla z Griljem pred dežjem prečekirat teren za letošnji sprejem nad Lbel. Podelala sva greben od Mož do Palca.
Ob povsem znosnih težavah je štrik ostal v nahrbtniku, zato sva imela časa za gobcanje na pretek. O čem je tekla beseda boste zvedl 9. 12. v Domu na Zelenici .
Konec tedna je vreme s5 začelo "delat", pa sva jo z Jakatom mahnila v Tamar. Belač-Zupan v Šitah se je izkazala za uredu izbiro, z eno lepotno napako: sestopom čez Jalovško škrbino.
In potem še pena na piru: dekave
Ogrevalni cug
Mi ga tut prečmo, sam u drugo stran k Bor
In potem je odkorakal novim cugom naproti...
Klin?