Lovska smer, Loška stena

Herojske zgodbe z gora in gostiln.
Odgovori
Uporabniški avatar
zasic
Prispevkov: 146
Pridružen: 05 Okt 2011, 14:11
Ime in priimek: Žiga Ašič

Ne objavljam ravno veliko po forumu, ampak tale redko plezana smer si zasluži objavo (in midva z Izijem, khm, tud kakšen klin, ki sva jih pustila v smeri :P). Prejšnji petek sva se z Izijem odpravila v ne ravno obiskano Loško steno splezat Lovsko smer.

Smer ni ravno oblegana, predvsem zaradi trentarskih trav, zaraščenosti in dolgega dostopa/sestopa. Ampak je vseeno zelo lepa, orientacijsko ne preveč zahtevna turca. Sam jebat ga... Tu ni kompaktnih šestic pa dolomitske skale, je pač drugačen tip hribov. :) Tudi tu se da uživat. Jo priporočam, predvsem zaradi divjosti in neobiskanosti ambienta. V celemu dnevu namreč nisva srečala žive duše.

Penzionerja kakrša sva, da nama je bila prihranjena jutranja vožnja iz Ljubljane, sva že prejšnji dan šla v Loško Koritnico prespat k elektrarni. Zjutraj sva jo mahnila direkt čez potok (če je struga dovolj nizka se ni treba mučit z iskanjem brvi, takoj pri elektrarni jo naglihaš proti krnici pod steno), čez jaso in potem navzgor skozi hosto proti krnici. Nekaj časa je potka lepo vidna, višje gori rata bolj strmo. Dostop (kje se dostop neha in smer začne je, sploh v tej smeri, stvar debate) se niti ni preveč vlekel, mogoče tudi zato ker sva si ga popestrila že z zgodnjim lazenjem/kopanjem čez ruševje (namig: držte se leve strani struge od slapu).

Slika
Slika
Slika
Slika
Slika

Po ca uri in pol sva jo na koncu krnice ubrala v levo, proti t.i. "šivankinem ušesu", ki je ravno dovolj velik, da greš čez.

Slika
Slika

Prva malca. Sva si vzela dan na easy in nisva dirkala, ker ni bilo potrebe. Na drugi strani se spustiš par deset metrov v krnico (naložena z betonskim snegom) in po levi strani navzgor. Iskanje najlažjih prehodov med strmim ruševjem je tudi svojevrstna hribovska izkušnja. Če še niste poskusli plezat po previsnem ruševju, je za probat. Ne morem priporočit, ampak je za probat. :)

Slika
Slika
Slika

Par sto metrov višje pri macesnih je neka prečka čez plati (vsaj tako piše v Miheliču, midva teh plat nisva opazila, ampak sva bila vseeno nekje v območju smeri) v desno.

Slika

Tukaj sva se prvič navezala. Težavnost ni ravno visoka, ampak je lepa izpostavljenost in, kot že omenjeno, med skalami zaraščeno s travami in zemljo. To, da v skorajšnji vertikali z levo roko krimpaš&riješ po zemlji, z zobmi žvečiš šop trave, z desno roko guncaš skale okrog sebe, z levo nogo stojiš na sesedajoči travnati polički, z desno nogo pa na majavi skali, za hribe v teh koncih ni nič nenavadnega. Kljub temu je skala, tam kjer je, solidna, ni drobljivega krša in solidno drži tud kakšen klin/frend. Nizki oceni navkljub, so tukaj (in zgoraj višje) plezalniki prišli kar prav.

Torej, en cug v desno, potem se razveževa in jo mahneva v desno.

Pogled nazaj.. Ja tu gor sva rila. :S

Slika

In naprej na ramo.

Slika
Slika

Še enkrat od kje sva prišla...

Slika

Pogled v krnico.

Slika

Potem na ramo in potem par sto metrov navzgor, do škrbinice.

Slika

Tam druga pavza, potem se zopet naveževa (enako kot prej - ni glih težavno, ampak izpostavljenost, v kombinaciji puljenja skal iz trav, ni ravno zdravju prijazna).

Slika

Tri cuge navzgor (fajn je poiskat čim lažje prehode, najdu sm celo en star klin) prideva do famozne travnate gredine, kjer po štajersko potegneva cug in pol v levo.

Slika

In pogled nazaj.

Slika

Od tu naravnost navzgor, sprva en cug rahlo v desno in nato proti levi do izstopa, mislim da je bilo od spodnje travnate prečnice vsega pet cugov (zadnja dva naravnost navzgor skozi zajedo/kamin).

Slika
Slika

Končava dobrih tristo metrov desno od vrha Briceljka. Bi blo vse fino&fajn, vključno s fenomenalnimi razgledi, če ne bi bila tukaj šele na polovici ture. :)

Slika
Slika
Slika

Z vrha Briceljka sta opciji za sestop ali v Bavšico (do Kluž in potem štop v Koritnico, 3h) ali pa preko sedla Čez Brežice v Koritnico (4-5h). Ker sva mela še dovolj dneva na voljo, sva izbrala zadnjo opcijo. Z Briceljka sva se spustila ca 45 min po poti v Bavšico, nato pa se v Laštah usmerila v levo in po brezpotju prečila pod Morežem kolikor se je dalo (ca dve uri hoje), da se nisva preveč spuščala v Balo. Čez Brežice (sedlo), se proti večeru z jezikom do popka privlečeva do potoka, kamor se samo še kipneva na glavo (pač celodnevna tura, nekako skoraj normalno da ti enkrat zmanjka pijače) in po dobre pol ure prideva do avta. Vsega skupaj sva za turo porabila 14 ur in pol.

Če sem pa kej spustil, bo pa že Izi dodal. :)
"Fall (to) /v./ AKA free-solo rappel. A dynamic retreat from a climb. Note: it is never the fall that kills — it's the sudden stop at the end."
Vreme/maček ni nikoli tako slabo/hud da se ne bi dalo plezat, je pa hitro dovolj slabo/hud da se ti ne da.
Hey Joe
Prispevkov: 473
Pridružen: 04 Nov 2011, 11:13
Ime in priimek: Janez Marinčič

Trenta je itak v globino, širino in višino slovenska Langtang Himalaja.
Čestitka poročevalcu za ta vpogled v prvobitno divjino hribov, ki jih bolj malo poznamo.
Izi, a »Znamenja ob poti« nista srečela? Tudi sam ga ne bom; levi del tisoč metrske Loške stene s to izjemno smerjo je le za ta mlade, pa še ti morajo biti najboljši.
Odgovori