V soboto zjutraj je Blaž s terencem spretno pripeljal na jermanco (brum brum), od koder sva odhlačala do vstopa. Zaradi trde podlage sva pričakovala dobre razmere, toda kmalu sva spoznala, da se poledenele snežne krpe ne držijo podlage. V prvem raztežaju so klini v glavnem ostajali skriti, veter pa se je s pršnimi plazovi trudil, da bi zasul še ostale. K sreči si lahko tu in tam pomagaš z zapikanjem v zmrznjeno travo, ki spomni na opise plezanja v Tatrah. Polnih 60m za mano pripleza še Blaž, ki se s podajanjem vrvi prej očitno ni ogrel, in nadaljuje v po svoje lep drugi raztežaj z govejim izstopom iz kamina. V soncu in zgoraj brez rokavic sva splezala še suh tretji raztežaj in se razvezala. Skozi luknjo, ki k sreči ni bila zasnežena, sva se zbasala na snežišča in jim sledila do planinske poti. Šele pod Kamniškim sedlom sva glasno pozdravila strma pobočja in sestopila mimo vesele druščine s klobasami, golažem in kuhanim vinom pri Pastircih.
Takole sva dostopala.
Blaž pleza iz megle.
Pogled na drugi raztežaj.
Tretji raztežaj.
Na sestopu.