Dolgi dnevi nad Okrešljem

Herojske zgodbe z gora in gostiln.
Odgovori
Jure V
Prispevkov: 1
Pridružen: 13 Jun 2018, 19:24
Ime in priimek: Jure Vukoja

Ta vikend smo v sklopu NAŠ nabirali vzpone. V navezi s Kajo in pa s posvetom z Vidom in Meri sva že v četrtek okvirno izbrala, kaj bi lezli.
Zaradi nekoliko manj idealne napovedi, smo si za soboto izbrali krajše smeri v Mrzli Gori - "če bo dež gremo eno, drugač pa dve" in smo šli, Frenkovim ploščam naproti. Dostop je bil v večji meri prepuščen nama s Kajo, poleg orientacije pa je vključeval že nekaj lažje plezarije (I/II) po mokrem žlebu.
Padla je odločitev, da Kaja naprej spleza Levo smer (III+/III, 110m), jaz pa kasneje Orhidejo (IV/III, 150m)
In tako smo šli, Kaja naprej z mnogimi "o jaaa", "o koook dooobr", "o hudooo"
Slika

Midva pa za njo
Slika

Smer je bila luštna, vendar slabo opremljena, kar pa je pravzaprav samo dober trening :P

Izstop je vseboval še nekaj plazenja skozi ruševje (valda je Vid našel lepši izhod, ampak itak je treba neki po svoje :roll: )
Slika

Nato pa smo sestopili nazaj pod plošče in gasa v Orhidejo.
Slika

Tipičen del Frenkovih plošč so "pakleniški žlebički" s še kr dolgimi run-outi (mogoče se je samo men tko zdel, kaj pa vem :D )
Slika

ki pa so v določenem trenutku postal rahlo vlažni
Slika

V zadnjem raztežaju me je mal "napsihiral", tko da sem naprej spustil Vida, še kot tretjemu pa mi je v roki ostala luska v velikosti Texasa... no mogoče mikrovalovke, ampak v glavnem še dobr, da sem bil zadnji... :oops:

V smeri je ostal en čudovito zabit profilc, en klin je pa prav po začetniško padel in ostal v neki travah :P

Po še enem sestopu smo kot zadnja naveza prišli v Base Camp Frischau in splanirali naslednji dan z Meri, nato pa sam spat.

Tudi nedelja se je začela ob šestih zjutraj, vendar se za štart ni toliko mudilo, ker ene mal bl zebe :lol:
Dostop je šel itak najprej v napačno smer, ampak smo po pol ure nabiranja višincev obrnili nazaj proti domu in pravilno proti Turskemu žlebu ter smeri Župančič-Wisiak V/IV, 350m, ki se je po oceni zdela še kar zahtevna, ampak "če je iz leta '31 s tistimi gojzarji zihr niso rinl v neke hude težave" :D
Po skupaj 2 urah dostopa smo bili ob 9-ih pod smerjo, kjer je Meri za ogrevanje potegnila prvi cug, nato pa je vlogo prvega spet z največjim veseljem prevzela Kaja.
Slika

Dela je bilo kar nekaj, ker smer ni veliko plezana in tako v njej ni muzejskih primerkov klinov, ki bi služili vsaj za orientacijo, ampak je zares smiselno speljana čez najlažje prehode v steni.

Par mest v smeri je bilo rahlo zoprnih, tako da se je bilo treba skrivati pred kanonado kamnov, ki pa razen par novih vdrtin na čeladi in kakšne modrice niso pustili resnejših posledic, so pa bili kar redna zvočna kulisa, skozi celoten vzpon.

Po detajlu sta punci spustili naprej še mene, vendar nisem bil ravno pri stvari, tako da sem že po 30m šodra in blatnega basanja po kaminu poštantal in do konca je spet potegnila Meri, ker je bila ura že rahlo pozna.
Smer se konča s "čist PCL-jevsko steno polno dobrih šalc na rahlem previsu" in pa zajedo, v kateri si rečeš 'končno konc'.

Meri: EJ! -Jst: Kaj? -Meri: Slikam :D
Slika

In še enkrat s Kajo
Slika

No, pol pa prideš na vrh, zadihaš, se obrneš okrog in...
Slika
Slika

Morm rečt, da je bil tale razgled prvenstven zame, je pa res, da ponavadi nisem na vrhu gore ob 7-ih zvečer. :D

Kaj, ob sedmih? A niste štartal ob devetih?!
Jah... smo ja, ampak čas očitno res leti ko se zabavaš :D

Čakal nas je še sestop po ferati skozi Turski žleb in pri Domu na okrešlju smo bili malo pred deseto, pri avtu kar hitro, nato pa via Ljubljana in spat za 4 ure, pol pa delat :(

Če potegnem črto, je bil vikend sicer garaški ampak NORA izkušnja, za katero sem predvsem hvaležen tako Vidu kot Meri. Upam na še kakšen skupen vzpon v prihodnosti :)
Trad is rad and good times are ahead
Odgovori