Smer premore res enega najlepših raztežajev v naših hribih. Skala je odlična, izpostavljenost resnično veličastna. Zato se vsa podrta mesta prej in potem razblinijo v slavospev tej skalni umetnini.
En teden po Dolomitih sva se še enkrat zapodila v Steno z namenom preplezati Spominsko smer Sandija Wisiaka. Zaradi naveze pred nama, sem se odločil, da greva v sosednjo Tržaško, ki pa sem jo v srednjem delu popolnoma zgrešil. Čudna skica, preveč smeri na kupu ali pa le moja zmedenost naju je pripeljala čez po sicer popolnoma užitni varianti, ki je bogatejša za dva klina(:
Sva pa na sestopu ujela mamo in letošnji naraščaj(:
Bi ga kar domov vzel(:
