V sredo, 1.8., sva se s Perotom namenila, da greva pogledat Slovensko v Severno triglavsko steno. Kot pravi Mihelič, je to res prečudovita smer, v kateri samo uživaš, edini problem pa je lahko orientacija. To se je izkazalo že na vstopu, ker pojma nisva imela, kaj naj bi bil zatrep.
Smer potem sledi logičnim prehodom, ki jih je očitno naredil nekdo s tavelko žago za beton:
Po sprehodu navzdol te zopet čaka malo poplezavanja:
Na vrh katerih najdeš tudi kak klin, ki zavaja v napačno smer, zato to popraviš:
Med vzpenjanjem uživaš v prečudovitih razgledih:
Obvezno slikaš pri Belih ploščah:
Nato slediš potki proti Bučarjevi steni:
Se nemudoma znajdeš pri Slovenski grapi:
In Zlatorogovih stezah:
Na vrhu grape pod oknom naletiš na svedrovec, ki je lepši od večine v plezališčih:
Nato obvoziš okno po levi in zarineš gor po razu (kar je seveda narobe).
Ravno ko si rečeva, da sva že skoraj na koncu smeri, prideva do dela, kjer ne gre več naprej. Bolj ko gledava skico in opise, manj se ti ujemajo s trenutno situacijo, tako da po slabih 2 urah lutanja ter plezanja gor in dol ugotoviva, da so nad nama črni oblaki in da bo počasi že čas, da prideva iz stene. Skice pospraviva in greva naprej po logičnih prehodih, nakar se čez nekaj časa poplezavanja in hoje znajdeva na prečki, ki zgleda kot Frelihova polička:
Kmalu po polički sledi še en zaj*b, kjer je še kar bedna skala in še kar lep razgled, namreč pod sabo vidiš cel kilometer lufta in celotno dolino Vrat:
Ampak na koncu le najdeš cilj in uživaš v razgledu:
Zmagoslavno na vrhu:
Sestopila sva po poti čez Prag, ampak ker tu še nihče od naju ni hodil, nisva imela pojma, kam morava iti, in sva rabila 2 uri, da sva prišla do prve markacije. Hvala Boris za navodila Sestop se nama je res vlekel in ko sva prišla čez zadnje kline, je bila že trda tema.