To jesen sva se ponovno večkrat navezali, pa še to le za kak abzajl, s Tjašo Jelovčan. Moram rečt, da sem bila zelo vesela, da se je to spet zgodilo, še boljš se mi je pa zdelo, da je tokrat to bolj namesto druženja ob kufetu, kot pa podiranje rekordov. Ni ga boljšga!
Konec septembra sva obdelali grebenček Luknja peč - Rjavina.
Ker opis omenja dooolgo turo, midve pa sva se vseeno želeli spodobno naspati, sva se odločili, da se na greben priključiva na koncu Dimnikov. Časovnica je verjetno postavljena za vodniške ture, drugače si ne znam razlagat.
Tjaša kot Lion King!
Kot večina stvari, od daleč tudi vzhodni greben Rjavine izgleda kar strašljiv. Potem pa malo da ni poti gor!
Sladko življenje. Eni pustijo za sabo možica, drugi pa ljubezen =]
Dva dni kasneje sva napadli greben Široke peči, v družbi Dolenčeve Eve iz AO Vertikala. Res mi je všeč ta način druženja. Sploh, če povsod naokrog dežuje, ti pa se do zadnjega spogleduješ s sončkom. Ko že pod streho piješ pivo je pa tako ali tako vseeno kaj se dogaja zunaj
Vzpenjanje do Amfiča
Za vriskat/vreščat!
Tjaša :˝Sej človk pol kar vzljubi to podrtijo!˝
Carice, sej vem 8]
Še isti teden imava s Tjaško še eno prosto dopoldne, ki ga spet prijetno izkoristiva. Tokrat sva po Brojanovem razu dostopili na Stenar. Huawei je res trpežen telefon. Skok čez prvo skalno bariero je preživel le z manjšo buško in prasko, ampak sej brazgotine so seksi. Še vedno dela preveč lepe slike.
Tam ena majhna pikca je Tjaša.. še zmer poskočna ko srnica
Ko sem videla, kakšen dež se obeta, sem po dopoldanskih opravkih zapustila dom, slediti inspiraciji. Tako sem avto parkirala na koncu Kamniške Bistrice in se čez nekaj časa znašla pod Skuto. Nisem prepričana, ali je bila polna luna ali ne, ampak počutila sem se kot mesečnik. Inspiracija me je vlekla pod skušnjavske žlebičke in ne vem, kdo bi se jim lahko uprl. Mislim, da je bila smer Za stolpom, je res da sem imela v čevljih vezalke, ki bi mogoče lahko služili kot prusik in v ruzaku telefon, s katerim bi lahko klicala helikopter ali pa cepelin.. ampak še vseeno sem bila na prostem = free in prepevala sem kot solo pevka = solo ...... torej je bil sigurno free solo!
Skušnjava...
Tolk lepo, da je smetana nastala kar v zraku.
Sploh je pa zmaga, ko prideš do avta in za brisalci zagledaš ene smeti, ki jih neotesanci ne znajo pospravt za sabo... no, čist uporabne smeti
Hvala =D!!
V glavnem, hribi so res kul!
Romantika grebenčkov
Da namo nove teme odpiral...
En dopoudne konc septembra sva z Ethanom Bermanom iz Britanske Kolumbije zdirjala čez Zimmer-Jahna.
Granita vajeni Kanadčan je biu navdušen
Par dni za tem smo s chamlangovci švical in užival na Mojstranški žagi (Macesnovec - Rjavina).
Fotke so od Marčiča kje edin mu cajt slikat
Otroc
En vikend oktobra sm šu narest duševni servis u Martulk. Izza Aka na tamalo Ponco, tm zih nau nbenga...
Gor sm srečou 40 Kranjčanov na izletu s šolo
Plut pa Zupin vas use lepo pozdraulata
Sestop s škrbine med Poncama prot Velki Dnini je izgledal tkole
Na Velko Ponco sm šu mal po svoje, luštn kaminček s preduhom na vrh. Skala čist dobra, težavnost pa okrog III...
Sestopu sm po normalki in šu prespat u fičkota
Drugo jutro sej pojavu Štof in sva šla skupi odkrivat zagonetke Šklatiških gred. Tokrat s taprave strani...
Dejte pohtet, tale luska ne bo več doug tle
Turo sva podaljšala po grebenu čeu Rakovo špico prot Rogljici. Zanimiv previsen detajlček
Gmajne gorijo
Za konc pa še fotka megalukne pod najkompaktnejšim hribom na planetu. Dejte pomagat nest robo za film pod Rzenik!
Pa lepo jesen še naprej
En dopoudne konc septembra sva z Ethanom Bermanom iz Britanske Kolumbije zdirjala čez Zimmer-Jahna.
Granita vajeni Kanadčan je biu navdušen
Par dni za tem smo s chamlangovci švical in užival na Mojstranški žagi (Macesnovec - Rjavina).
Fotke so od Marčiča kje edin mu cajt slikat
Otroc
En vikend oktobra sm šu narest duševni servis u Martulk. Izza Aka na tamalo Ponco, tm zih nau nbenga...
Gor sm srečou 40 Kranjčanov na izletu s šolo
Plut pa Zupin vas use lepo pozdraulata
Sestop s škrbine med Poncama prot Velki Dnini je izgledal tkole
Na Velko Ponco sm šu mal po svoje, luštn kaminček s preduhom na vrh. Skala čist dobra, težavnost pa okrog III...
Sestopu sm po normalki in šu prespat u fičkota
Drugo jutro sej pojavu Štof in sva šla skupi odkrivat zagonetke Šklatiških gred. Tokrat s taprave strani...
Dejte pohtet, tale luska ne bo več doug tle
Turo sva podaljšala po grebenu čeu Rakovo špico prot Rogljici. Zanimiv previsen detajlček
Gmajne gorijo
Za konc pa še fotka megalukne pod najkompaktnejšim hribom na planetu. Dejte pomagat nest robo za film pod Rzenik!
Pa lepo jesen še naprej
Pes ki laja je premalo kuhan.