Damoklej

Herojske zgodbe z gora in gostiln.
Odgovori
Figa
Prispevkov: 25
Pridružen: 25 Jul 2017, 16:49
Ime in priimek: Katja Š.

Ko na dostopu srečaš Miškota pa Meri pa tistega Jaka iz AO Domžale. Kaj je že? ... Jaka Hrast! Potem ti je kristalno jasno, da ti nimaš tm kej počet.

Ampak smo zarinli, v Damokleja, v prvi cug.

Prvi raztežaj ni imel bistvenih posebnosti, razen tega, da je bil detajl previsen in da je blo vse zelo pokonci res ful dolgo časa. Pač težko.

Slika

Drugi raztežaj je bil lažji. Lepa plezarija po vseh vrstah ledu.
Plezali smo varno in dobro poskrbeli za varovanje. Tu smo se potem tudi ujeli z Miškotom in Jakom, ki sta poskušala plezati Parklja, ampak se potem odločila, da gresta tudi v Damokleja, ker je bil Parkelj slabo narejen.

Tretji raztežaj je bil najlažji, led putrast, smer pa nas je pripeljala pod predzadnji raztežaj. Ko sem prišla na štant, je Andraž že plezal dol nazaj do sidrišča. Ne gor, ampak dol. Okj. Vsakič, ko se je premaknil se je na nas vsul slap ledenih sveč in snega. Je potem rekel, da ne bi rad plezal v navpični plundri pod ledenim tušem.

Slika

Za nas je to pomenilo, da lahko naštimamo abzajl in se odpravimo dol, saj je takšen led presegal naše zmožnosti.

Pobegnili smo kar se da hitro, saj je zganjati romantiko ob lepih razgledih nemogoče, če nate pada led-

Poabzajlali smo še kar hitro in dobre volje sestopili do avta. Pinti, če to bereš, šeenkrat ful sori za narobe dostavljeno puhico. Častim pive.

Plezali smo: Saša Podlipec + Andraž Avbelj (cug-cug), Jernej Žižek + jaz (Jernej prvi)
Odgovori