V nedeljo smo šli z Denisom Tepešem in s Petrom Kolarjem plezat smer Vita v NŠG-ju. Razmere so bile kar obetavne, od spodaj je izgledalo nekako tako:
V smeri je bilo nekaj snega, ki je pa bil zanič, ker ni nič držal. Prvi cug, s katerim je začel Peter, je šel diagonalno po mešano skalnosnežnih zaplatah, nato pa mimo lope, po katerih si se moral po trebuhu zbasat skozi in nato zajahat nazaj sneg. Za snežno opastjo je Peter našel 3 kline, kjer smo si tudi mi naredili štant.
Na štantu smo si sezuli dereze in pospravili cepine ter rokavice. Nadaljevali smo bolj v poletnem slogu, čeprav je zelo nohtalo. V drugem cugu, ki ga je prvi šel Denis, smo najprej naredili kratko prečko, nato pa je šla smer navpično gor po poči in čez raz.
Sledil je še zadnji cug, ki je imel spet malo več sneg, a si zanj nismo več obuvali derez.
Denis v zadnjem cugu.
Na vrhu smeri smo se zadrli dol še en matičarski pozdrav in nato po gredi sestopili do Uroševe grape.
Grapa je imela vmes še en kratek skok, čez katerega smo se abzajlali.
Bilo je vrhunsko!
Smer Vita
Ljubka reportaža o čisto ta pravi smerci s skoraj vsem, kar sodi v zimski hrib.
Smo pa z Urško in Anejem poleti pred taborom Trenta zadevo malce opremili. Naš štant s tremi v vago povezanimi klini sem takrat nabil s kladivom, kakršnega ne znajo več narediti...
Smo pa z Urško in Anejem poleti pred taborom Trenta zadevo malce opremili. Naš štant s tremi v vago povezanimi klini sem takrat nabil s kladivom, kakršnega ne znajo več narediti...