Začelo se je v soboto v Možnici. Spal sem v viseči mreži, ampak je bilo še kar hladno.
Nadaljevalo se je v nedeljo - v viseči mreži - samo za krajši čas sem jo prestavil do balvanov v Trento.
V ponedeljek se je pa zares plezalo. Z Denisom sva šla Bratovsko v Srebrnjaku.
V Miheličov opis dostopa: "Dostopa do stene ne kaže opisovati. Prave poti tako in tako ni in urežeš jo kar povprek čez lepo prehodno, poraščeno pobočje proti steni." bi dodala, da če greš po poti proti Bavškemu Grintavcu in se potem odcepiš levo na potko, te le-ta pripelje direkt do stene. Al pa če že v štartu raje bereš primorskestene..
Vstop v smer so nama čuvali 3je gamsi.
Smer je lepa in z dobro skalo, z izjemo dveh 5m odstavkov. V spodnji polovici sva jo plezala malo po svoje, kar sklepava po tem, da v štiricah ni bilo nič nabito, v dvojkah pa štanti na 15m. Težave vseeno niso presegle četrte stopnje (v spodnji polovici). Sva pa pustila vmes dva (pre)dobra klina - Denis, Jeseničana bi za to objavo!
V opisu naju je nekaj prestrašil sestop, ampak ni nič posebnega. Poplezavanje ali par abzajlov, kakor komur sede, traja pa tudi ne predolgo.
Nad smerjo, steno, dolino, ambientom in vsem sva bila navdušena. Sigurno se še vrnem - za več dni in z visečo mrežo.
(malo manj crappy slika)
Na sestopu sva še pomagala izgubljenima Avstrijskima turistoma, ki sta v smeri Zapotoka iskala izvir Soče.