V soboto 6.7.2019 smo se z Denisom in Vidom odpravili na Vršič. Odločili smo se, da bomo splezali klasično smer v severni steni Velike Mojstrovke - Kovinarsko. Smeri še ni plezal noben od nas, tako da je bila za vse prvič..
Zame pa je to druga (2.) smer v hribih nasploh, zato sem se je lotil z veliko mero navdušenja.
Iz Vršiča smo štartali ob 6h. Vid in Denis sta mi takoj pokazala, kaj se pravi biti v kondiciji, saj smo "sedlo" kjer nato zaviješ levo proti Mojstrovkam in Slemenovi špici dosegli v slabih 12min.
Do vstopa v smer vodi kar zanimiva dostopna pot, ki je v nekaterih delih precej izpostavljena, tako da moraš res biti zbran že od samega začetka..
Začetek smeri. Zaradi snežišča, ki je v neposredni bližini, nama je bilo z Vidom kar precej mrzlo.. Kratki rokavi - no go.
Pogled navzgor. Da si prihranimo nekaj težav, plezati začnemo kakih 5m bolj levo, kjer je smer manj podrta in precej lažja.
Tu je morda vredno omeniti, da je prvi cug potrebno precej razmišljati, kako bomo speljali vrv, da ne bo preveč trenja.. Mi smo si ga naredili kar nekaj, zato smo idejo, da bi združili 1. in 2. cug kmalu opustili..
Zanimivo popestritev predstavlja manjši previs, ki je sicer opremljen z izvrstnimi šalcami.. Fajn stvar, če še nisi čisto zbujen..
Denis je vse cuge plezal naprej. Zato sem jaz užival v družbi Vida, ki je preverjal moje znanje in z mano delil uporabne nasvete.
Denis z vso potrebno opremo...
"Lačn si ful drugačn." Najprej mu smer ni bila preveč všeč, ampak po sendviču in Snickersu se razpoloženje hitro popravi.
Tale frend se je odločil, da mu je razpoka tako všeč, da bo kar tukaj ostal. Mi se z njim žal nismo strinjali... So pa pogajanja, da je opustil svojo ljubo razpoko trajala vsaj 15min. Na koncu se je le vdal..
Razgled nas ne pusti ravnodušnih.
Nekatera prečenja so lažja...
... nekatera malo težja.
"A tu gor naj grem? Nea vem čuj.."
Ču-do-vi-to!
It's a long way down... Zato gremo mi naprej, gor.
Eno od prečenj. Odprto, zračno, uživaško...
Platka...
Happy climbers...
Zapletov ne maramo, zato smo iz "solate" naredili "špagete"...
Za plezanje smo porabili cca 7 ur. Na vrhu smo malo pokramljali in zložili opremo, nato pa odskakljali nazaj proti avtu.
Čeprav v steni ni bilo vroče, se skok v Jasno vseeno prileže.
Lepa smer + super družba = krasen dan!
Kdaj gremo spet?
P.S.: Janez, tvoje skice Kovinarske smeri na serverju žal ni več, bi jo lahko morda še 1x objavil?