Alpinistični odsek PD Ljubljana Matica

Jesensko plezanje sva z Blažem otvorila na res lep način. Potem ko sem se prejšnji teden že spet spoprijateljil s to domačo strmo steno, sva se odločila, da preden z Natašo pobegneta na daljni vzhod še enkrat poskusiva v Amonitu. Prvič in zadnjič je bilo spomladi dve leti nazaj, ko sva v megli testirala kombinacijo majhnih ostrih oprimkov in mrzlih prstov. Naj vas razsvetlim z jasnim dejstvom, stvar ni nabolj fajn:D Po nekaj poskusih nama je uspelo priti preko prvega raztežaja, ampak sva potem malo falila in po Cene Kramarju dosegla vrh stene. Popoln polom.

Tokrat je šlo. Sicer tudi v soncu nisem uspel najti prave rešitve v prvem poskusu, ampak je v drugo šlo in vse naprej tudi. Mega smer.


Vendar bi ob tem izrazil nekaj pomislekov. Na internetu piše, da za smer ne potrebuješ kladiva in klinov, ker je smer v celoti opremljena. Verjetno je tako bilo leta '92. Ne pa 27 let kasneje!

Biceps!!


Kdaj je torej svedrovec v naših hribih dovolj star, da ga zamenjamo? Pri vseh treh v smeri se namreč vrtijo ploščice. Enega sidrišča ni, vsaj jaz nad rušjem v raztežaju nad police nisem našel še enega klina. Na srečo je zraven navrtano sidrišče smeri Češnovar-Srakar.


Jaz se javim, da smer preopremim, samo če se zedinimo, da je to vsem ok. Jaz bi starim svedrovcem dodal novega, dodal pa bi še enega na to manjkajoče sidrišče. Zamenjal bi tudi nekaj klinov, ker sigurno niso vsi ok. Jaz sem enega potegnil ven z roko.


Tako, da ljudje pamet v roke in ne slepo zaupat opremi v naših hribih, to ni kul. Ne pozabite na kladivo in nekaj klinov. Vsaj, da preveriš na čem štantaš, če že vmesnega varovanja nimaš časa preverit.

Daleč nazaj smo se isto v sončnih septembrih 73 in 74 pod Koglom srečevali Matičarji, pa Kamničani in Tržičani skoraj vsak teden.
In nekateri po dobrih V+ in VI+ vzponih tulili:
»Oj Kogel, ti moje kraljestvo!«
Uroš; fotka prežrtega Jeseničana pa je pretresljiva.
Sam imam na plezalnem pasu še vedno tok (votli plastični tulec) za ročaj kladiva. Pa napravo za zabijanje in izbijanje, kakršne danes ne znajo več narediti.
Na slikici - za popestritev: Matičarka Lidija v Zupanovi smeri 40 let nazaj.

Evo ti telefonske od Mihe Kajzelja, avtorja Amonita, pa ga vprašaj, če se strinja s prevrtanjem. 041 519 086. Ponavadi je bilo obveščanje avtorja prvi korak. Ne dvomim, da se ne bi strinjal. Ps: tisti dan ko je bil Amonit dokončan, sem ravno plezal Marijo Pomočnico, detajl v Amonitu (nekaj tednov kasneje) se je pa tudi meni zdel malo smotan...