Albatros in propeler
Po dveh mesecih predavanjm, vaj, polbičevih vozlov, ki bi morali biti bičevi in bičevih, ki bi morali biti polbičevi je le napočil za pravo plezanje, izlet v Paklenico. Sprva sem bil dodeljen alpinistki Nedi, s katero sva se nameravala podati v Klin po nekaj premešanih navezah in zamenjanih smereh pa sva se pod, zame kar strašno steno Aniča Kuk, navezala z Pintijem in zarinila v Albatrosa. Skrbel me je predvsem najtežji raztežaj z težavnostjo 6c+, z katerim se bom še kar neogret moral spopasti za prvi raztežaj. Kot prvi je zaplezal Pinti in po kakšnih desetih metrih v prvem raztežajo padel, moja skrb kako bom prišel čez detajl se je tako prelila v "če je Pinti padu pol se bom pa pač potegnu", in potegnil sem se. Pri detajlu je obešena kakšnih dva metra dolga vrv tako, da tega lahko preskočiš. Po prvem raztežaju sva se znašla v dosti lažjem svetu, smer mi je spet postala težja v drugi polovici, ko sem bil že kar izmučen in sem se za drugi detajl 6b+ moral kar napeti. Drugi dan izleta se nama je z Pintijem pridružila še Ana in skupaj smo se podali v Propeler. Smer poteka v severnem delu stene. prva dva raztežaja si deli z figurae veneris, nato zarine naravnost po luski v previsu z dobrimi oprimki. V četrtem raztežaju se luska v previsu prelevi v poličko po kateri smer preide na vrh stene.
Krnica:
NŠG
Metulj
Po Paklenici sem plezal bolj v Plezališčih v prave stene pa sem se spet podal V Krnici po tečajniških izpitih. Pinti, Jernej in Jaz smo se odpravili plezat nekaj na kline. Pinti je sprva predlagal vodnjak želja v severni steni NŠG a smo se zaradi slabe napovedi odločili za krajši Metulj v jugozahodni steni iste gore. Že pod steno je smer izgledala krušljiva, naše dvome je potrdil Pinti, ki je v prvem raztežaju vsako skalo trikrat potolkel in vsako drugo vrgel pod steno. Za njim se je vzpel Jernej nato pa še jaz. Plezanje ni bilo zahtevno je bila pa skala tako krušljiva, da me je kar presenetilo, ko sem po samih majavih le naletel na kakšno trdno skalo. Nekaj metrov pred prvim štantom sem zagledal kak meter veliko skalo z vabljivo šalco na vrhu. Samozavestno sem jo prijel češ "ta se pa ja ne bo odlomila", še preden sem se nanjo dobro oprl je zgrmela v globino. Zadnjih nekaj metrov do štanta sem se nato bolj pritresel kot priplezal. Še štiri krušljivi raztežaji niso bili ravno vabljivi, a ker je bilo varovanje dobro se je Pinti podal v naslednji raztežaj. Skala v drugem raztežaju ni. bila nič boljša, zato smo se v štantu sosednje smeri, ki smo jo sekali vstavili in naš poskus v smeri opustili.
Mandolinca
Po neuspelem poskusu v Metulju se je Jernej moral vrniti v dolino z Pintijem pa sva se podala v bližnjo navrtano smer Mandolinco. Skala v tej smeri je bila super, plezanje pa še boljše, v spomin se mi je še posebej zarisal del tretjega raztežaja, ko po prečki prečis tik nad previsom in tako plezaš nad celo steno pod sabo.
S Pintijem v Mandolinci
Violinca
Naslednji dan sva se z pripravnico Katarino z namenom, da kaj plezava tudi naprej podala v navrtano violinco. Prva dva raztežaja nista bila nič posebnega, tretji pa je bil prelep, eden lepših raztežajev, ki sem jih splezal. No kasneje sva ugotovila, da tretji raztežaj ni bil del violince temveč navrtan raztežaj, ki ni v vodničku. Ocenjevanje mi ne gre od rok, je pa težji od prvega raztežaja 6a.
Katarina v abzajlu
Ob ognju v Krnici