V štirih dneh tekom letošnjega poletja sva z Miho Peternelom (AAO) opremila in preplezala novo plaisir navrtanko v južni stenici Staničevega vrha. Lani sem med deževnim potepom po tem koncu opazil praznino med obstoječimi smermi, ki je nekaj malega obetala. Ker je konsenz o vrtanju v tej steni dosežen (vsaj zdi se tako), obisk v pomladnih in jesenskih mesecih pa zagotovljen, sva se odločila, da je smiselno vložit nekaj časa in energije. Nastala je prijazna miniatura, ki v ničemer ne zaostaja za sosednjimi smermi, nekoliko višja težavnost pa bo ob dobri skali in varovanju obiskovalcem kvečjemu v veselje.
Pogled navzgor pred začetkom dela
Zadevo sva v celoti opremila med plezanjem od spodaj in vrtala tam, kjer se je dalo držati grif ali zatakniti krempelj. Kljub temu mislim, da so svedrovci (s kakšno izjemo tu pa tam) na logičnih mestih in je vpenjanje med plezanjem smiselno.
Sledi nekaj fotk. Mogoče bojo v prihajajoči jeseni koga zvabile tja gor na izlet
Nekaj nasvetov za potencialne ponavljalce:
1. Ne združujte kratkih raztežajev. Trenja bo preveč, poleg tega je kar nekaj detajlov nad policami, kjer je varovanje boljše, če je sidrišče blizu.
2. V četrtem raztežaju sva pustila runout, ki ga lahko varno premostite s frendom #2. Ostala zatikala niso potrebna. Sicer pa je smer navrtana z mislijo na povprečnega obiskovalca Staničevega vrha, torej udobno.
3. Prvi in drugi raztežaj imata vsak po en izrazit bolder. Preden ju proglasite za grda, bodite prepričani, da ste našli vse grife
Na kratko pa še o imenu, ki je izposojeno od Faulknerjevega romana. V začetku avgusta sva oba z Mihom dočakala potomstvo, tako da je smer "kontraspominska", torej darilce ob rojstvu. Hribolazenje gre do nadaljnjega v drugi plan, uživajte v stenah še zame
