Alpinistični odsek PD Ljubljana Matica

V soboto sva se z ?ako z vso predpisano kramo zapodile proti Planjavi. Twingo-car je vleku po vzorno splu?eni cesti vse do Jermance in nama skraj?u dostop za kak?no uro. Tudi pot proti Kamni?kem sedlu je bila po pri?akovanju vzorno zga?ena, le malo drse?a, ker se junaki zgleda po riti drajsajo navzdol Od Pastircev pa do vstopa v Wisiakovo grapo pa ga?enje ?ez klo?ast sneg. Vstop v Wisiakovo nama je prepre?la kak?en meter ?iroka in kake tri globoka zev, zato sva jo ubrale po desni varianti ?ez skalni skok, nato pa pre?le v grapo. Razmere v spodnjem delu grape varirajo od pr?i?a, klo?e, ledu do lepo predelanega snega, ki ga nenehno brusi sne?en poto?ek nekje z vrha. Izstop iz ozkega dela grape delno zapira snega (zgleda kot opast ), zato gre tam bolj na tesno. Od tu pa do Sukalnika ve?inoma klo?e in pr?i?. Poskusle sva it ?e do Planjave, pa so bile razmere iz minute v minuto slab?e, midve pa zarad ju?nega snega in coklov prepo?asne, zato sva kak?nih 100m pod vrhom obrnile (preden se kdo razveseli zga?ene poti na vrh).
Pot na Kamni?ko sedlo je zasne?ena, zato sva sestopile kar po grapi. Gospa Planjava nama je pokazala zobe in nama poslala dva sne?na hudournika, taprvega sva imele priliko opazovat z varne razdalje ?e pred vstopom v o?ji del grape, tadrugega pa zelo od blizu pri prestopu iz grape. Pestro Neskon?no hvale?ne sva ji pustile en klin in odabzajlale ?ez skalni skok, nato pa jo podurhale do Pastircev na zaslu?eno pavzo, v mraku pa ?e do Jermance.
Sklep: za idealne razmere bo treba ?e mal po?akat.

?e ena osebna

Razgovori in dogovori so se v soboto prekleto sre?no kon?ali. S Sa?o sva si kar neki ?asa vzbujali skomine po zimskem obisku Planjave ?ez lepo ?easy? Wissakovo grapo. Valjda se je zacel z ?eljami po zgodnji uri (s kombinacijo preno?evanja na Kam. sedlu), pa nekak ni blo izvedljivo. Preve? ?elja, pa premal ?asa.
Twingo, se je izkazal za izjemnega sopotnika. SVAKA MU ?AST.
Korakoma po zga?eni poti do Pastircev in naprej proti vstpu v grapo. Opremljeni, naju je sprva presenetla krajna zev(?ica). Trma pa taka; greva pa okol. Pomik desno se izka?e za prijzne?i vstop, ?eprav je bilo potrebno stisnit zobe (tudi ?e kak?ne druge odprtine, ?e sem iskrena) in z jeklom popraskat po skalci. ?A bo ?lo ?aka?? ?Mora, sam mal cajta mi dej.? Naslednji zaj?naju je spustil v grapo, ki je najbr? v kopnih razmerah simpati?en kamin. Izstop iz grape je bil spet mi?ken dodelan za popestritev, potem pa sne?na flaaaaaaaaanka do sedlca Sukalnika. Izmenjaje in godrnjajo? sva prilezli do son?ka ter pogledavali proti Zeleni?kim. Temperatura je bila prili?no visoka, kar se je poznal tudi na snegu. Pre?enje ju?nega pobo?ja Sukalnika je tudi svojevrstno izzivanje, ?e posebej ko ve? kaj je pod snegom, ki se iz minute v minuto bolj vodeni. Mahava jo naprej, men pa neki ni v?e?. Kljub temu mahava naprej; mrbit pa le ni tako hudo, ?sam ne da se ti ve??.
Ker sva prepocasni se sporazumno odpoveva Planjavi, vseeno pa je vrh nad nama dovolj mikaven, da jo mahneva v to smer. Korakoma sledim Sa?i in vsebolj mi odzvanja ?prepo?asni sva; obrni!? Stopim v stopinjo, mal se poglobi medtem ko name??am cepine? pogledam k stopalom?. F? ?rna lukna; stojim ? KJE?! V glavo mi ?ine pripoved nekoga, ki je v ?elji po olaj?anju stopil s stezice in med tem zagledal, kako mu je vro?a teko?ina omogo?ila globok pogled v dolino, kar med stopali. ?Sa?a zavij bolj v desno, pod mano je ?rna lukna.? No go ?aka; no go. ?Ok, Sa?a no go, obra?ava?. ?Prav, na kucl pol pa obrneva? se strinja . Sneg je vse bolj moker. Pre?iva nazaj; diham in diham? Pridem na sedlce in kon?no zadiham. Kje greva pa dol?!
Po markirani poti samo, da po ferati ne bo ?lo, je zalita. Mahava nazaj v grapo od koder sva pri?li. Sonce je sem komaj pokukalo, tko, da ne bi smelo bit ?e tako razmo?en. Zmenjen. Kraj?e pre?enje v desno stran grape? kuglice se narahlo posipavajo. Na desni bova varni; gremo. Obe pogledujeva nad glavo, mol?iva in ?. Deset metrov nad vstopom v grapo ? ??aka. Po?aki!? Pogledam gor? sli?im, a ne vidim ni?. Bel oblak pr?i?a mi o?i dobesedno podegne v 5 m oddaljen poledenel skok, ?ez katerga se ?kadi? z estetsko dovor?enostjo. Jaz ne diham ve?, samo gledam in mol?im. ?Morava ?ez, v desen krak grape. A nej gledam?? ?Ja glej?? Na ?varnem? po?akam in gledam nad Sa?o. Nadaljuje v grapo kamor se je steku plaz-i?. ?e mal, stara ?e mal pa bo. Grapa ni dolga, ko si enkat notri, bo ok. Bo k? Gibam zadenjski in se bodrim nakar sli?im Sa?o nad sabo ?Ej ?aka pre? ven.? Se ozrem k Sa?i, zakora?im v desno, v rob grape, nakar ?e en ?hudournik?. Ven, ven moram. Praskam s cepinoma? se zatakneta, obte?im in se ?e oddahnem ter pogledam v pol metra oddaljen ?hudournik?, kako drvi mimo mene. V miljoninki sekunde se o?itno spozabim in razbremenim cepina, ki se mi veselo stakneta, medtem ko gledam v hudournik in si mislim svoje. Zgubim ravnote?je, sli?im Sa?in ?Ne.? Traja celo ve?nost, se ?e vidim tam v grapci, ko za?utim, da uravnote?eno stojim na nogah s cepinoma v rokah. Skobacam se iz grape in brez pomisleka pritrdim Sa?i, da grem jutr frikat.
Kr??eni se spraviva ?e ?ez zadnji skok in je odpujsava domov. Za popotnico se Sukalnik odene v razko?no rde?e zlato. Iz luknje nad grapo pa nekaj kuka in se nama v smislu ?I told you so? re?i v slovo. Sklep ? Vremenske razmere so bile preugodne za frikanje.

q<n