) nekaj odpravilo v V steno Predelskega Vršiča. Edina ženska naveza je vstopila v 220m dolgo smer Zajeda, kjer je bila skala od jutranjega sonca že prijetno segreta. Kljub temu nas je malo zeblo, na enem izmed bolj posrečenih štantov pa smo se ogrele z odganjanjem grizljajočih mravelj, katerim smo zavzele dvorišče. Za prvič je bila smer dober uvod v nezaupanje na videz dobrim oprimkom in previdno plezanje v naših gorah, poleg tega pa je imela Katja tudi priložnost sprobati funkcijo čelade (wasn't me).
Pred našim prihodom smer ni bila opremljena in čeprav smo večinoma uporabljale frende, je en in edini dobro zabit klin ostal v steni.
Sestopile smo na drugo stran, kjer nas je čakalo poplezavanje, abzajl in malo hoje, Neda pa je kaskadersko poskusila tudi smučanje v salomonkah.