. Tudi dva domžalčana sta v sosednji smeri 'pomagala' prožit naloženo kamenje, a so vsi projektili zgrešili. Na vrhu Planjave je kraljevalo sonce, snežišča na poti so potešila hudo žejo, le želodček je prav žalostno krulil...do Korošice, kjer ga je potolažil ričet (Rašičani na skupni turi le niso vsega pojedli in popili 
). Noč v šotoru pod Lučkim Dedcem je prešla v sončno jutro, midva pa sva jo mahnila v Levo smer (VI-/V, 145m). Ful lepa plezarija (jah, šlepat se drugi je fajn 
), navrtani štanti (če jih hočeš), boljša in kompaktnejša skala in predvsem nič nohtanja... Najtežji raztežaj zanimiv (džemanje stegna in nič stopa za levo nogo), zadnji pa tudi. Dva metra težav, ki ju, če si štorast, zaključiš z nategnjeno ramo. 
Pospravljanje stvari in spust mimo nesojenega drugega cilja v Vežici (Jernej z žalostnim pogledom, jaz z bolj kot ne stisnjenimi ustnicami) proti avtu. Vseeno fajn vikend, lep uvod v hribovsko plezarijo in pridobivanje občutka za skalo
Za dobro voljo (in da je vse klapalo) je skrbel Jernej.