(če slučajno kdo od vaju to bere, pošljita pm). V vzporedni družbi kaminske naveze sva jo ubirali proti vrhu in vsake toliko časa opazovali vlakec planincev po Hanzovi; jaz sem nažrebala prvi, Žaka najlepši raztežaj. V knjigo se nisva vpisali, sva jo pa ubrali do vrha; najprej na sedlo, potem še na vrh Male M. Z velikim veseljem sva uničili energijske tablice, kar jih je še ostalo (čokoladna frutabela, mmmm) in prerazporedili težo tekočine (napredujem - dober vpliv in samo 1,5 litra v ruzaku 
), potem pa naskok na Hanzovo in po robo v Stars inn. Gužve ni bilo več, sva pa osvežili mnenje, da v hribih srečaš res vse sorte... tudi možakarja, ki čepe med skalami na vrhu ferate, malo pod sedlom (in brez čelade) pije pogum iz velike rdeče pločevinke (kot nama je s tresočim glasom pojasnil)... Lep sestop in kosilo v dnevni sobi, s pivom od včeraj in pogledom na stene... Kava in pivo v Tičarjevem domu, ogled plezališča in kratko tipanje skale, potem pa peš na štrukle in kislo mleko (priporočava) v Erjavčevo kočo. Preverjanje vremena in kovanje načrtov za nedeljo (hvala, divja rožica), iskanje domeka in basanje v toplo spalko. Tišina ob desetih, ker se bo Kekec začel dreti že ob štirih... Sva ga malo zamotili, a vseeno je bila postelja dvajset minut kasneje že pospravljena in zajtrk na poti proti želodčku. Roba pripravljena že od prejšnjega večera, mi2 pa malo manj zalimani kot prejšnji dan. Oboroženi s skico, opisom in pogumom, cilj Nad Šitom Glava, smer Košir Brelih. Ob pol šestih že pod steno (tudi danes nisva bili prvi), nor sončni vzhod (Žaka ujela v telefon), študij smeri in opisa v živo, navdušenje na vrhuncu, še kladivi sta skakali v nahrbtniku, potem pa... a čutiš? ja, gre, ane? znamenje? še malo počakava, pa bova vidle... na najini strani je nebo še dokaj modro, na vrhu stene sivo. Po par besedah z Mihom (na poti na Vršič) in Matjažem (iz Lojzovega kombidoma na parkingu) ugotovitev, da na drugi strani mora izgledati precej slabše. Odločitev in pozdrav steni: we'll be back! Vetrovka, skakljanje med deževnimi kapljicami, sproščen adrenalin (ali pa je bilo to posledica spanja v bližini kemičnega wcja 
) in smeh na ves glas. Kot dva zadetka se prireživa do kombija in fantov, takrat pa useka in obstaneva kot vkopani. O, matr, a si predstavljaš, če bi bili zdej v steni? O, jebemti! Dobr, da nisva... Hop do avta in na kavo v Erjavčevo. Seveda tudi fantje niso nič lezli, smo se pa zabavali po kočah še do kosila. Užili smeha polno skledo in pregnali dež. Vsaj za nekaj časa 
Nor vikend na Vršiču, fajna družba in rojstvo nove naveze. Samo je rekel, da vidi, da se besno leze. Ja; če pa to ne gre, se besno kuje nove načrte
Slikce ima Žaka
p.s. vertikalno sva uživali štiri urce, po tečajniško sem zabila en štant in en klin, smer pa je navrtana... klini so tudi po zaključku smeri notri, leti pa dol direkt v kaminsko... bilo je fajn, ni pa bilo vroče
