Smo me usmerili v akcijo, medferajnovsko navezo in uživaški dan v KSA (hvala vsem, ki ste me poslušal in mi kaj povedal v ponedeljek 
). Vstajanje med peki in rudarji, vožnja v temi iz mojih oddaljenih Rovt do doma v Kamniški Bistrici. Jurček točen kot vedno in sva šla. Dobra ura in pol do vstopa, jaz po gorenjsko brez čelke in z luno na desni rami, Jure previdno z svetlečim čelom. Ruzak ni bil pretežak, spet pa sem bila čakana
Malica na vstopu in priprave na jesen in zimo - sem kar pogrešala jaknco in hrepeneče pogledovala proti Juretovi... Lenobno pustila svoj ruzak pod steno in zakoračila navzgor. 'Žreb' mi je sicer dodelil 'ostale' cuge, uživala sem pa ne glede na to podrobnost. Dan fenomenalen, izgubljanja čisto malo - sem ugotovila, da sva zlezla zadnji cug (kamin) od sobotne (mensezdi), celo zakinkat (zvesta svojemu nicku) mi je uspelo na Srebrnem sedlu 
Smer lepa, dovolj nabita in z norimi razgledi. Sva prehitela sonce in bila deset čez deset že zunaj (V-/IV, 270 m, slabe tri ure), potem pa druženje z njim nadoknadila na sedlu in ležala na travah... Sestop uspešen 
, ruzak na vstopu sem pa skoraj falila; me je moral Jure kar fajn prepričevat, da sem ga res tako visoko pustila 
Regeneracija pri avtu pasala, pogrešala sem edino tevice, ki so jokale po meni v avtu pri domu v KB... Tam priporočam divjačinski golaž, zraven pa uživaško sede (prigoni) kolesar Če bi bil dopust roba v večjih količinah, bi si vsaj enkrat na teden privoščila uradovanje v taki pisarni. Ampak... to bi bilo že kičasto
Slikce so in bodo vidne... tam, kjer ponavadi, kdaj, pa nihče ne ve
p.s. Na vstopu sem našla reverso. Gojim močne sume, da je tja prispel padajoč. Če slučajno ni / ga lastnik močno pogreša, naj se javi