Ker se moje dogodivščine trenutno začnejo in končajo v Celju, je gornja Savinjska dolina naenkrat postala precej bolj privlačna od Gorenjske. Tako »na novo« odkrivam planine, ki sem jih bojda precapljala že v rani mladosti, sicer pa bi se letos lahko zgubila že na Okrešlju med zameti. Te planince tudi niso nič kaj obdelane v turnosmučarskih vodničkih (verjetno je ob običajnih zimah tu bolj v navadi ruškanje in grmičkanje namesto smučanja). Vsaj enkrat prav pride kompas, višinomer in specijalka, sicer pa mi obnovljeno znanje štajerščine (Grega pošteno zavija z očmi, saj je ves trud preteklih let šel v nič
) zelo prav pride pri komunikaciji z lokalci.
Tako sem že dodobra obdelala Raduho in Menino planino, Dleskovška planota pa bi bila vsekakor vredna večdnevnega smučarskega izleta s kakšnim bivakom v zimski sobi na Korošici in smučanjem z Ojstrice za posladek.
Brinček, ti le rasti, rasti, mami že čaka, da bo končno dobila rukzak z glasbeno spremljavo!
Ojstrica z Velikega vrha
Planina Ravne z Dleskovcem v ozadju
