Skala je prebita!
V petek sva s kolegom Matjažem iz Rašice zavila nad vrata v ostenje Kukove špice. Sicer je bila njegova želja, da bi ga peljal Teranovo, pa nisem zmogel črednega nagona.
Smer sva prvič plezala z Alenko 2007, še vedno pa je bila prvovrstna pustolovščina.
Snega je za vzorec, mestoma požled iz IV+ skale naredi povsem dostojen vzpon.
Če upoštevaš, da soplezalec še ni bil deležen primernega tretmaja, pikanje po travah, soliranje dostopnega skrotja in plezanja štiric z gojzerji in cepini za pasom, ter 200m podrtega grebena I/II pa je jasno, da sva bila tik pred mrakom na vrhu srečna oba.
Od avta do avta 11,5h.
Nasvet za turo pa še sledeč, poleg primerno velikih keten za avto svetujeva še dostop do stene po plaznici, ki jo prečiš čez kakih 300m od trenutka, ko prečkaš začetek velikega grabna...
Hvala Matjažu za domače energijske ploščice.
Jery