Naša trojna naveza si je izbrala Debelakovo v Mojstrovki. Zaradi predhodnih izkušenj z Debelakovo in Stebrom revežem nismo zgrešile zadnjega odcepa za poplezavanje proti smeri. V najbolj plezanih smereh v Mojstrovki so se že drenjale naveze, vendar to ni motilo naše uživaške trojice.
Odločile smo se, da vsaka pleza po 3 raztežaje. Tudi Ana je prišla na vrsto.
Smer je kar dolga kar se tiče raztežajev (skupaj 17), dobro opremljena, orientacijsko ni pretežka, omogoča pa lepo plezanje, ki jo vmes skazijo naloženi odseki.
Na vrhu je po dobrih šestih urah zadonel znani matičarski pozdrav, ki je privabil na plano voljno navezo akademcev.
Po vrnitvi v 'bazo' na Vršiču se je odvijal kulinarični večer z iskanjem prenočišča. Zaradi visokih zagroženih kazni za nelegalno spanje v TNP ne bomo izdajali skrivnosti o kotičkih za bivak. Moj bivak se je nahajal v novem pižoju, ki omogoča lagodno spanje na napihljivem armiču, ki se je lepo razkomotil preko prevrnjenega zadnjega sedeža. Pomanjkanje centimetrov je včasih tudi prednost.
V nedeljo se nam je pridružila še Laura. Z Manco sva odhiteli proti Smeri po zajedi. Z Malenškom sem jo lezla po dežju pred leti, tako da mi je bila že poznana.
Kar konkretna plezarija, ni kaj. Ponujali so se nama lepi raztežaji z lepimi prijemi in za začimbo še kakšno bolj sitno mesto, ki sva ga zmogli brez prehudih težav in zato ni bilo težav niti s časovnico.
Na vrhu so se nama pridružili še Ana R., Davor in Knop, ki so istočasno priplezali z Jeseniške. Za razliko od njih smo medve ves čas plezali v senci. Bojni klic alpskega kvinteta je preplašil vse ptiče do Mojstrovke.
Tudi na osvežitev v Pišnico 