Tokrat sva sklenila, da si ogledava Dolomite še kako drugače kot iz vertikale. Bazni kamp sva postavila v zasneženem hotelčku v Carboninu pod Tremi Cinami in se že prvo jutro po Tincinem nasvetu podala na južno stran Picco di Vallandro. 1500 višinskih metrov in nekaj litrov znoja više, sva zrla dol na Cine. Gregor je odprl padalo in odfrčal na pir do prve koče, jaz pa sem po super smučariji po srencu ugotovila, da bi vajo ponovila. Ob grizljanju ledenih sveč sem se odvlekla še na sosednjo Grosse Pyramide, lepo spočiti in napojeni Gregor pa za menoj. No, za trud v poznopopoldanskem soncu sem bila poplačana z deviškimi zavoji.
Naslednji dan sva se odločila za severno stran in se hotela pognati v Cristallo, pa nama je lokalec povedal, da je tista grapa letos na sredi čisto suha. Ob pretikanju po gozdu in iskanju druge variante sem naletela na dva ata, ki sta šla po neki neznani dolini na Passo Croce. Hm, a ne gre tam gor gondola na Cristallo? Še malo buljenja v zemljevid in sva odpujsala po čudoviti Val Padeon ležernih 550 višincev do sedežnice, ki naju je zategnila na dobrih 3000m. Da na njej piše »solo per esperti« naju ni preveč motilo – dokler nisva pogledala čez rob na severno stran. Pa sva spet v vertikali!
Preostalo v filmčku..
https://vimeo.com/159851556
Alpinistični odsek PD Ljubljana Matica
Topel domek za vsakogar.