Moja druga odprava po Svalbardu je bila tisto, kar se meni zgodi le poredko. Bila je sanjska! Mraz nama je sicer dodobra oglodal prste in kosti, vendar na take malenkosti, ob stenah v katerih sva, kot prva plezalca imela mo?nost pustiti svoje sledi, kaj hitro pozabi?. Ob vseh, ne?tetih ledenih trakovih sva se po?utila kot otroka, ki jih ?ez no? pozabijo v trgovini z bonboni in igra?ami. Stefano je lansko leto o?itno le imel prav. Atomfjella je TA kraj. Zleze ti pod ko?o in ti pusti neizbrisen pe?at. Skala je fenomenalna, hudih sten je na potenco, plezalnih vzponov pa do letos, tam ?e niso zabele?ili. Glavo hladi ?e dejstvo, da si, ?e gre kjerkoli kaj narobe, v riti. Ob 10 urnem ?transportu? do Atomfjelle, z motornimi sanmi, s hitrostjo med 40 in 100 km/h, slede? zgolj ?rti na gps ekranu, ob vidljivosti med 0 in 10m!, z nasprotnim vetrom do 80km/h, se nama vsakodnevnih -15 st. C v ?otoru niti ni zdelo preve? neugodno.
Izvzemam ?tiri prvenstvene vzpone. Vse sem opravil v navezi s Klemnom Zupancem.
Perriertoppen, 1717m; 20. 04. 2006
FREEZER; IV/3, M, 1000m, 12h, -38 st. C
Kolosalna piramida, skupaj z Newtontoppnom, z enako vi?ino, tudi najvi?ji vrh Spitzbergna in hkrati ena najbolj mrzlih to?k arhipelaga Svalbard.
Irwin East, 1568m; 22. 04. 2006
SNUS COULOIR; IV/3, M, 600m, 5h, -25 st. C
Eden najbolj?ih vrhov na podro?ju. Sosed Mallory-ja?
Shine Fjellet, 1513m; 24. 04. 2006
ISBJORN; IV+/M6+, M5, 350m, 7.5h, -20 st. C
Kratka a zelo zahtevna smer, ob zelo provizori?nem varaovanju. Prvi vzpon na vrh.
Irwin East II, 1580m; 26.-27. 04. 2006
DRU?ABNIK; V+/M6+, M5+, 600m, 16h, -25 st. C
Dva kompleta friendov, veliki zati?i, 16 klinov, 5 specialcev, dead-man, 10 gurten, prusiki. Sestop v viharju, zataknjene vrvi, spusti na 2 cm zabitih jeseni?anih. Prvi vzpon na vrh.
Pripenjam dva ?opka sli?ic.
