Po obljubi, da bo lahko lezla naprej - sam ne tatežkih, da bova šle fuuul zgodi, ipd se je le omehčala 
Štartale sva tako kot se za naju spodobi: meni ni bla všeč mokra zajeda brez varovanja za ogrevanje in sem jo užgala za klini v desno; potem sva obe debelo gledale v previsno trojko nad štantom, pa je Žaka pokukala levo, rekla ne in zavila v desno tam kjer bi morale že zdavnaj proti levi. Med zihranjem se mi je začel vrteti film iz lanske avanture v Srebrnjaku, pa ja ne bova že spet... In nisva
Preostanek sva zlezle lepo po smeri, uživaško, z ravno prav adrenalina. Vodnikova s svojo kulinarično ponudbo in mrzlim pivom je sedla na poti nazaj, tud vzpon proti sedlu sva zmogle v himalajskem ritmu, pred mrakom pa že migale s prsti v tevicah pri avtu. Res lepa tura V nedeljo pa z Matejem Kovinarski v Veliki Mojstrovki naproti. On z opečenim trebuhom, jst z odrgnjenim hrbtom sva se lomila po šodru do vstopa, potem pa modrovala pred kaminom: je to to, ni to to, ma kamin je ziher pravi, sam kje je pa tist obvoz po levi, trojka?? Potem sem zlezla svojo najtežjo in najbolj podrto "trojko" - bolj bi ji pristojalo "pokončen, mestoma rahlo previsen grušč"
Matej pa za mano, dva bova ziher bolj pametna 
15 metrska prečka v kamin se je skrčla na 5 metrov, ocena IV+ pa zrasla na... who knows 
Medtem ko je Matej na zelooo starem klinu godrnjal, da je s štanta vse skup zgledal dost bolj kompaktno, sem jst s pogledom sledila frišni razpoki, ki se je vlekla od z muko zabitega klina v edino razpoko v decimetru kompaktne skale, do tistga, ki je bil že not, s pogledom objela blok skale, ki bi v primeru zapustil svoj položaj...glp
Veš kaj Matej, v naših hribih je tolk lepih smerk, da se jst res res ne bi... v eni nagravžni podrti... kaj če bi šla midva rajš na pivo in golaž?
In sva šla
Kovinarsko bova zlezla pa drugič, ko me kdo razsvetli kje in kako se prebiješ čez vstopni del v kamin.
Žaka v platkah
