Poleti smo izpeljali planinski tabor v Završnici. Takrat smo želeli osvojiti Stol, najvišji vrh Karavank. Vendar zaradi visokih temperatur in vročinskega vala se nismo odločili zanj. Obljubili smo si, da bomo imeli pohod na Stol v jesenskem času. In tako smo se s starejšimi učenci planinskega tabora 1. izmene v soboto, 3. 10. 2026, odpravili na Stol.
Zgodaj zjutraj smo se dobili na parkirišču pred Halo Tivoli. 19 učencev in učenk iz 4 različnih osnovnih šol smo se veselili pohoda, čeprav smo vedeli, da ne bo enostavno, saj smo predvideli 9 ur skupne hoje. Z avtobusom smo se odpeljali do izhodišča, do Završniškega jezera (630 m) in se od tod najprej usmerili na pešpot proti Valvasorjevemu domu (1181 m). Tu smo pomalicali in se malce okrepčali pred naslednjim izzivom. Proti Malemu Stolu smo izbrali Žirovniško pot, ki je krajša, pa tudi strma. Hodili smo po gozdu, med grmičevjem, po travnatem pobočju in med rušjem. Pot se je vedno vzpenjala, ponekod zmerno, večinoma pa strmo. Ko smo prispeli do Prešernove koče na Stolu (2174 m), smo ponovno pomalicali in nato nadaljevali proti Velikemu Stolu (2336 m). Na vrhu smo občudovali čudovit razgled na okoliške vrhove in se potrudili jih tudi poimenovati. Po skupinskem fotografiranju in urejanju naših planinskih knjižic z žigom, smo se odpravili nazaj proti Valvasorjevem domu po daljši in položnejši Zabreški poti. Tu smo si privoščili odlične ajdove žgance z ocvirki, sirove štruklje in odličen jabolčni štrudelj. Po odličnih dobrotah nas je čakal samo še spust do parkirišča pri Završniškem jezeru, kjer nas je že čakal avtobus in odpeljal v Ljubljano. Čeprav je bil pohod naporen, smo bili na koncu vsi veseli in ponosni, da smo sedeli na najvišjem Stolu v Karavankah.
besedilo in foto: Anja Peternel
