Tujerodne rastlinske vrste

Invazivne tujerodne rastlinske vrste

Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN) navaja, da so invazivne rastlinske vrste tiste, ki jih je človek zanesel na območja zunaj njihove naravne razširjenosti, tam pa z bujno rastjo negativno vplivajo na lokalne ekosisteme in vrste.

V Sloveniji imamo približno 50 tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst, ki se izjemno hitro širijo in z bujno rastjo zavirajo ali onemogočajo razvoj avtohtone flore in vegetacije. Te rastline imajo številne lastnosti, zaradi katerih se uspešno širijo. Nekatere hitro rastejo (visoki pajesen), druge imajo veliko število semen, ki jih raznaša veter (kanadska in orjaška zlata rozga). V vodi se uspešno širi račja zel, ptice pa pogosto raznašajo semena indijskega jagodnjaka. Žlezava nedotika ima eksplozivne plodove in ob zrelosti se iz njih samodejno in tudi ob našem dotiku v okolico izstrelijo številna semena. Tudi okrasne rastline, ki podivjajo v naravo, lahko postanejo invazivne (vrste iz rodov nebina, metuljnik, vinika, rudbekija, medvejka). Med invazivnimi rastlinami so tudi takšne, ki so zdravju škodljive (orjaški dežen in ambrozija). Ambrozija je vedno bolj razširjena in je zaradi alergenega peloda nevarna za zdravje ljudi. Skladno z »Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin« so lastniki zemljišč dolžni zatirati in odstranjevati te rastline v naravi. K širjenju invazivnih rastlin veliko prispeva človek s prestavljanjem in z nasipavanjem zemlje, pogosto semena nehote prenašamo tudi s prometnimi sredstvi.

Opis nekaterih invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, ki uspevajo v Sloveniji

1.) Pelinolistna ambrozija ali pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisiifolia)

Uspeva v nižinah na cestnih robovih, železnici, njivah in v bližini ptičjih krmilnic. Ambrozija je severnoameriška vrsta, ki se je v Sloveniji naselila po 2. svetovni vojni. Pelod rastline povzroča pri ljudeh alergije. Rastlina je enoletnica, visoka tudi do 2 m. Cveti od julija do oktobra.

Pelinolistna ambrozija in druge neofitne vrste iz rodu Ambrosia so zdravju škodljive rastline, za katere se morajo v skladu z 12.b členom Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin in Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia izvajati obvezni fitosanitarni ukrepi – npr. zatiranje s kemičnimi pripravki, pogosta košnja ali odstranjevanje rastlin.

V začetku leta 2015 je začela veljati Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki je obvezujoča tudi v Sloveniji.

2.) Metuljnik ali davidova budleja (Buddleja davidii)

Davidova budleja je okrasni grm, ki pogosto podivja v naravo. Najdemo jo na prodiščih, skalnih razpokah, gramoznicah, peskokopih in suhih ruderalnih mestih. Grm je listopaden in visok do 4 m. Ima suličaste, po robovih nazobčane liste. Cvetovi so nameščeni v latastem socvetju in privlačijo metulje. Lahko so rdeči, vijoličasti, rožnati ali beli. Cveti od julija do avgusta.

3.) Oljna bučka (Echinocystis lobata)

Uspeva med grmovjem ob vodah in na poplavnem območju rek, kjer prekriva večje površine. Je severnoameriška vrsta. Steblo je plezajoče, dolgo tudi do 6 m. Listi so petkrpi, cvetovi so beli v pecljatih pokončnih grozdastih socvetjih. Plodovi so viseči, valjasto jajčasti s številnimi nežnimi bodicami. Cveti od junija do septembra.

4.) Enoletna suholetnica (Erigeron annuus)

Raste na neredno košenih travnikih, opuščenih njivah, prodiščih in ruderalnih mestih in ni vezana na določeno vrsto tal. Dobro prenaša zaradi človekovih dejavnosti spremenjena rastišča. Sposobna se je razviti v celoti do semenenja ne glede na rastiščne razmere. Visoka je do 1,5 m. Pokončno steblo je zgoraj razvejano, s številnimi koški. Cvetovi so beli ali bledovijolični. Cveti od maja do septembra.

5.) Japonski dresnik (Fallopia japonica)

Dresnik uspeva v gostih sestojih na obrežju rek, vzdolž železniških nasipov, na cestnih brežinah in na gozdnih robovih. Rastlina je trajnica, visoka do 2 m, z razraslimi koreninami, ki segajo več metrov široko in globoko. Steblo je votlo, listi so nameščeni spiralasto dvoredno, cvetovi so beli v gostih grozdastih socvetjih. Poleg japonskega dresnika (Fallopia japonica) uspeva v Sloveniji tudi sahalinski dresnik (Fallopia sachalinensis). Oba dresnika se med seboj križata, križanec se imenuje češki dresnik (Fallopia x bohemica). Dresniki cvetijo od julija do oktobra.

6.) Žlezava nedotika (Impatiens glandulifera)

Nedotika je himalajska vrsta, ki uspeva na senčnih mestih ob robovih vlažnih travnikov, v poplavnih logih, obcestnih jarkih in na bregovih rek, potokov. Visoka je do 2 m, z močnim, golim steblom, ki je votlo. Listi so jajčasto suličasti in nazobčani. Cvetovi so škrlatni ali rožnati, združeni v latasta socvetja. Plod je do 5 cm dolga glavica, ki se ob zrelosti eksplozivno odpre in izvrže številna semena. Cveti od julija do oktobra. V Sloveniji uspevata tudi invazivna tujerodna drobnocvetna nedotika (Impatiens parviflora) in avtohtona navadna nedotika (Impatiens noli tangere).

7.) Japonsko kosteničevje (Lonicera japonica)

Japonsko kosteničevje je ovijalka z nasprotno nameščenimi jajčastimi listi, ki so zgoraj temnozeleni, spodaj nekoliko svetlejši. Cvetovi so v parih na skupnem peclju, venec je belorožnat, pozneje rumen in dlakav. Plodovi so črne jagode, pri dnu paroma zrasle.Rastlino gojijo kot okrasno vzpenjavko, podivjana je v okolici naselij, na ruderalnih rastiščih. Cveti od maja do avgusta.

8.) Navadna vinika (Parthenocissus quinquefolia agg.)

Rastlina je gojena okrasna vzpenjavka, ki je podivjana in naturalizirana. Najdemo jo na ruderalnih rastiščih, gozdnih robovih in v poplavnih gozdovih. Ima olesenelo steblo z dolgopecljatimi dlanasto sestavljenimi lističi (5 – 7 lističev). Ima široka grozdasta rumenozelena socvetja. Plodovi so modre jagode. Cveti od julija do avgusta.

9.) Robinija (Robinia pseudacacia)

Drevo je do 25 m visoko z vzdolžno razpokano sivkastorjavo skorjo. Domovina je Severna Amerika. Uspeva po posekah, obrežjih, v bližini naselij. Neredko je gojena kot okrasna in medonosna rastlina. Cvetovi so beli, dišeči, v visečih grozdih. Plodovi so do 10 cm dolgi stroki. Cveti od maja do junija.

10.) Deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata)

Rastlina je do 2,5 m visoka trajnica, ki prihaja iz Severne Amerike. Ima golo steblo, listi so premenjalno razporejeni in pernato deljeni. Dlakavi so le po spodnji strani in robu listne ploskve. Koški so ovršni, jezičasti cvetovi na obodu koška so rumeni. Na izbočenem cvetišču so na sredini manjši rjavkasti cvetovi, obdani z drobnimi krovnimi luskami. Uspeva ob rekah, na gozdnih robovih in v logih. Cveti od julija do septembra.

11.) Kanadska zlata rozga (Solidago canadensis)

Zelnata trajnica, visoka do 2 m. Steblo je v socvetju gostodlakavo. Listi so kratkopecljati, suličasti, po spodnji strani dlakavi. Na vrhu poganjkov ima razvejano socvetje s številnimi zlatorumenimi koški. Pri nas uspeva tudi kanadski zlati rozgi podobna, orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), ki ima tudi v socvetju golo steblo in liste le po robu malo dlakave. Obe zlati rozgi cvetita od julija do oktobra. Pogosti sta na gozdnih robovih, ob vodah in podivjani okoli naselij.

12.) Veliki pajesen (Ailanthus altissima)

Drevo, ki raste zelo hitro, prihaja iz vzhodne Azije. Je vitko, z gladkim sivim lubjem in debelimi vejami. Listi so nameščeni spiralasto in imajo kratke peclje. Socvetja so pokončna, gosta in velika. Na ženskih rastlinah se poleti razvijejo krilati oreški s semeni na sredini. Invazivna vrsta uspeva ob cestnih robovih, gradbiščih in je pionirska vrsta pri zaraščanju opuščenih suhih travnikih.

13.) Orjaški dežen (Heracleum mantegazzianum)

Rastlina je do 3m visoka in je večja od vseh naših vrst kobulnic. Njena domovina je Kavkaz. V Evropo so jo prenesli kot okrasno trajnico. Podivjano najdemo na gozdnih robovih in raznih ruderalnih rastiščih. Listi so do pol metra veliki in nameščeni spiralasto na steblu. Vsa rastlina je posuta s togimi bodicami, ki imajo pri dnu rdečo pego. Socvetje je sestavljeno iz glavnega in več stranskih kobulov. Strupen rastlinski sok orjaškega dežena vsebuje furanokumarine in na koži, ki je izpostavljena soncu, povzroča pekoče in boleče izpuščaje. Ti se pogosto razvijejo v trdovratne mehurje, zato moramo biti pri odstranjevanju orjaškega dežena iz narave skrajno previdni.