Mladinski gorniški tabor Završnica 2026 – 1. izmena
Na tabor v Završnico smo prišli veseli,
48 pridnih in veselih otrok smo imeli.
Nahrbtniki polni, nasmeh do ušes,
pred nami teden dogodivščin, veliko čudes.
Kot vodja sem skrbela, da vse teklo je prav.
Ni manjkalo veselja, radosti in zabav.
Smeh je odmeval, pesem je zvenela,
vsaka nova pustolovščina nas je povezovala in grela.
V hribe smo hodili, korak za korakom,
včasih utrujeni, a vseeno junak za junakom.
Čez gozdove, poti in planinske stezice,
iskali razglede, vrhove in majhne vasice.
Pri orientaciji čez drn in strn je tekel znoj.
Pri delavnici prve pomoči pa smo ovili povoj.
Tudi skriti prijatelj je skrival skrivnosti,
in med nami spletal vezi prijateljstva in radosti.
Planinska šola je bila prav posebna stvar,
spoznali smo, kako uporaben je lahko naš planinski dar.
Vozle smo ponovili. Enega, dva, tri.
In zdaj jih marsikdo zaveže brez skrbi.
Spoznali smo rožice, ki krasijo gorski svet,
vsaka s svojo lepoto, kot najlepši cvet.
Ko pa so se po nebu sončni žarki razlili,
smo se mi v hladni Završnici osvežili.
En dan smo adrenalinski park obiskali.
Med krošnjami plezalne spretnosti pokazali.
Potem pa planinske poroke. Kakšna zabava!
Za nekatere je bila prava mala predstava.
Lovili smo šopke, se smejali na glas.
Vsaka ročica je dobila prstan za okras.
Za novince še poseben večer s krstom je prišel,
da bi vsak od njih z novim planinskim imenom domov odšel.
Na taboru smo se tudi s palačinkami sladkali.
Sploh tiste z nutelo. Komaj smo jih pričakali.
Za spomin na dni, ki jih ne bomo pozabili,
smo pohodniške majice za domov dobili.
Tistim najboljšim pa še medalje razdelili.
Vsak izmed nas je prispeval nekaj, kar je znal
in marsikdo je ob koncu še bolj samozavestno stal.
Nismo bili le skupina otrok na taboru tam nekje.
Postali smo prava ekipa, ki drži skupaj, ko treba je!
Tudi letošnji planinski tabor za otroke je minil v znamenju veselja, druženja in številnih nepozabnih doživetij. Otroci so uživali v naravi, se podajali v hribe, spoznavali nove prijatelje ter skupaj preživljali čas ob različnih športnih in družabnih igrah. Našli so čas za nogomet, odbojko in še marsikatero igro, ob kateri ni manjkalo smeha in dobre volje.
Posebej lepo je bilo videti, kako skrbno so otroci skrbeli za svojo okolico. Pridno so pospravljali šotore, urejali taborni prostor in pomagali pri vsakodnevnih opravilih. Tudi pri obrokih so bili pridni jedci. Najlepši pa je pogled na vesele, nasmejane in zadovoljne obraze otrok, saj prav ti povedo, da je bil tabor uspešen.
Letos smo prvič uvedli tudi posebno priznanje Naj planinec/Naj planinka. Nagrado prejme vzoren planinec oziroma planinka, ki se s svojim vedenjem in odnosom do drugih še posebej izkaže. To je otrok, ki lepo in vzorno sodeluje na planinskih turah, pomaga mlajšim in šibkejšim, je prijazen, odgovoren in spoštljiv, ne uporablja kletvic in se ne prepira. Pomaga vodnikom in pomočnikom ter vestno skrbi za red in čistočo. Pri tem ne pomaga samo takrat, ko je na vrsti, ampak tudi takrat, ko vidi, da je pomoč potrebna.
Verjamemo, da takšna priznanja spodbujajo otroke k medsebojni pomoči, odgovornosti, spoštovanju in predvsem k temu, da znajo biti dober zgled drugim.
Hvala vsem otrokom za njihovo dobro voljo, staršem za zaupanje ter vsem vodnikom in pomočnikom za njihov trud, čas in skrb, da je bil tabor takšen, kot mora biti – poln gibanja, prijateljstva, smeha in lepih spominov.
Naj letošnji tabor ostane v lepem spominu, mi pa že nestrpno pričakujemo novo planinsko dogodivščino.
Anja Peternel, vodnica in vodja tabora

















































